ANDREJINI SRČKI IN BODICE No8

DEKLICA V RUMENI OBLEKI
Mala deklica v rumeni obleki z belo pentljo v svetlih kodrih stoji na travniku. Opazuje starša, ki sedita na klopci in se držita za roke. Stara je pet let in navdaja jo nepopisen občutek sreče ob tem prizoru.

Moja starša se imata rada!
Vendar jo nekaj zmoti. Misli ji odtavajo še na vse druge prizore, ki jim je bila priča. Za vso to podobo sreče ona vidi več, čuti več. Namršči čelo, saj tisto kar čuti ob tem prizoru ne vidi kot pravo brezpogojno ljubezen. V srce se ji prikrade žalost. Zmedena je. Pa saj se imata starša ja rada! To naj bi bila ljubezen, tista prava brezpogojna? Kaj pa ona ve, saj je še majhna.
Kaj deklica v svoji nedolžni otroški duši vidi?

Deklica za tem prizorom vidi neodločnost, odmaknjenost, nerazumevanje, ljubosumje, posesivnost, prepire, grobe besede, obtoževanja, omejevanja, zlorabe, nesprejemanje, nezaželenost, maltretiranje, fizično in verbalno zlorabo, manipulacijo... Srce se ji ustavi. To naj bi bila ljubezen? Res? Majhna sem, kaj le jaz vem. 
Kaj se deklica nauči ob tem prizoru?

Da ljubezen ni tisto, kar je v svoji nedolžni otroški duši poznala. Zmedena je in negotova, saj je narobe mislila. Prizor in spomin na vse ostale prizore ji je povedal, da nič ne ve. Naučila se je, da je ljubezen čisto nekaj drugega. Naučila se je, da ne sme verjeti sebi, da je ljubezen odmaknjena in posesivna. Da se je potrebno prepirati, obtoževati, omejevati, dušiti in biti ravnodušen. V svoji duši ve, da to ni ljubezen, vendar si ne verjame. Kaj le ona ve, ko pa je še majhna. Odrasli so ja pametni.
Kaj ji to naredi v življenju?

Nikoli ne verjame svojim najglobljim občutkom, drugi vedno vedo več. Ne upa si izraziti svojih čustev, ker jim ne zaupa. Naučena je bila drugače. Ne sledi svojemu srcu in mu ne verjame. Tako se vedno manj pozna, saj ne ve več kaj je resnica in kaj iluzija. Ima težave v partnerskih odnosih. Ni sicer posesivna in ljubosumna, dobi pa takšne partnerje. Ne zaupa, ne verjame, strah jo je, da jo nekdo zopet ne rani. Ne pozna se in tudi partnerji jo ne poznajo. Kako le, ko pa ve kako je vse zlagano. Tisto ni ona!

Naučila se je drugačne ljubezni. 

Ko pa si zaupa, verjame kar ve in čuti. Se posluša in se sliši. Takrat se spomni, da v svoji duši ve, da obstaja čista brezpogojna ljubezen in brez nje noče več živeti. Spomni se pet letne deklice in sedaj ve, da je ona vedela prav, da je čutila prav. Pripravljena je obrniti vsako skalo, prepluti vsa morja, podreti vse zidove, ki jo ločijo od te čiste brezpogojne ljubezni. Saj ve, da drugače ne bo nikoli srečna. 

V najglobljem bistvu pa je potrebno samo poslušati svoje srce in mu slediti. Vendar je včasih to najtežje narediti, ko smo vpeti v stereotipe, vzorce, travme, strahove, razočaranja, v vse pretekle izkušnje....ko si ne zaupamo, ker mislimo, da ne vemo.
Zato, zaupajte sebi in stopite na pot svojega srca. Spomnite se svoje pet letne deklice ali pa pet letnega fantka in jima verjemite. To je pot ozdravljenja! To je pot brezpogojne ljubezni! Ljubezni do sebe in stvarnika!


Srčni pozdrav od vaše bodičke Andreje 

ANDREJINI SRČKI IN BODICE No7

BOŽIČNE ŽELJE IN BLAGOSLOVI

V predbožičnem obdobju potrebujemo čas zase. Če imate občutek, da ne veste kako naprej se samo sprostite. Obdobje nas sili, da spustimo stare omejitve in navade, ki nas vrtijo v krogu. Umirite se, pozabite na skrbi in jih v Božičnem duhu prepustite nebesom, da vam jih pomagajo rešiti. Nato samo poslušajte in čakajte znamenja, ki vam jih pošilja brezmejna in brezpogojna milina nebes. 

Poiščite čas zase v tišini, poslušajte sebe, se umirite, sprostite, meditirajte... Najdite čas za klepet z  resničnimi prijatelji, pojdite z njimi na sproščen klepet poln smeha in pozitivnih besed. 

Vzpostavljanje notranjega ravnovesja je trenutno najbolj pomembno za vse nas, saj nam tako stvari brez velikega truda postanejo veliko bolj jasne. Znamo se odločiti in postaviti zase, se razvajati in se poslušati, oziroma poslušati šepet našega srca. Tako brez velikega napora krenemo po poti naše sreče. Trenutno je potrebno samo še vse staro prepustiti nebesom in Božični čas in narava nas pri tem podpirata. Ne silite se v akcijo. Prišel je mesec za mir, harmonijo, ljubezen, veselje in radost. 

Z na novo pridobljenim ravnovesjem sprejmimo ljudi takšne kot so - brez iluzij, tako potem lažje sprejmemo tudi svojo nepopolnost, ki pa v svojem bistvu ni nepopolnost, temveč popolnost nas samih takšnih, kot smo. Odpustimo sebi in drugim še vse tisto, kar moramo odpustiti. Energije predbožičnega časa nas pri tem podpirajo. Z notranjim ravnovesjem se razbijejo še zadnje iluzije. Ni več veliko za odpustiti, samo malo je še ostalo. Iz tega boste potem črpali neizmerno moč za nove začetke v letu 2012. To nam prinese nove začetke na vseh področjih. Prinese nam uresničenje naših sanj in popolno ozdravitev, ki je povezana z ljubeznijo. 

Uporabljajte roževec, okopajte se v njegovi energiji ali pa si dejansko naredite kopel z rožnim oljem in roževcem, ter himalajsko soljo. Ob meditiranju z roževcem ali kopanju v kopeli si zavrtite nežno glasbo in prižgite belo svečo očiščenja in novih začetkov, ter razmišljajte o vaših sanjah in srčnih željah. Opazujte plamen in prenesite to luč v svoje srce. Počakajte na jasno sliko znotraj vas, nato sledite sporočilom svojega srca. 

Poglejte ljudem globoko v srce, pod vso tisto bolečino in navlako, ki so si jo nadeli kot ščit pred okolico. Začutimo njihovo milino, ljubezen, ranljivost in strahove, ter jih sprejmimo takšne, kot so. SPREJMIMO SEBE TAKŠNE, KOT SMO! Brez iluzij in romantičnih predstav! ODLOČIMO SE ZASE! Nebesa nam pošiljajo opcije, na nas je, da se odločimo katere so v skladu z nami, kakšni bomo, kako bomo živeli in kaj počeli z vso danostjo iz nebes.

Pričarajte si čarobne trenutke Božiča in njegovih milih energij. Vsako adventno nedeljo, pa če ste verni ali ne, ob ritualnem prižiganju sveč s hvaležnostjo v srcu sprejmite vedno več svetlobe v svoje srce. Ljubite sebe in druge, tako kot bi želeli, da vas ljubijo drugi. Tokrat RESNIČNO naredite to!

Čas je, da ignoriramo poplavo "reklam" ob Božiču in se posvetimo le tistemu, kar nam resnično kaj pomeni. Ozrite se na leto, ki se izteka z radostjo in hvaležnostjo v srcu, skušajte razumeti lekcije, ki vam jih je to leto ponudilo in spustite predvsem tiste trenutke, ki niso bili najlepši, ter iz njih potegnite nauk za prihodnost. Ne vrtajte po svoji preteklosti ampak samo sprejmite, spustite in uživajte na poti sprememb vašega življenja. Morda vam pri tem pomaga afirmacija: VIDIM - SPREJMEM - ODPUSTIM - HVALA!

Zaplešite v leto 2012 v ritmu svojega BITJA in ob podpori vaše nove zavesti.

Srčni pozdrav od bodičke Andreje

ANDREJINI SRČKI IN BODICE No6

POPKOVNICA

Popkovnico je potrebno prerezati ob pravem času, saj je to ključnega pomena za pridobivanje naše samostojnosti, odločnosti in zdravega pogleda na svet. 

Praviloma bi to morali narediti ozaveščeni starši, ki hočejo otroku dobro popotnico za življenje. 
Tako naj bi bilo! 
Nekateri prerežejo popkovnico sami in starši, bi jih pri tem morali podpreti, ne pa da kuhajo zamero še dolga leta. 

V »primitivnih« časih so imeli svoje rituale. Deček in deklica določene starosti sta bila postavljena pred tak ali drugačen preizkus zrelosti. Te rituale smo ocenili za primitivne, jih ukinili in kaj naredili s tem? Nič drugega, kot zblojeno družbo maminih sinkov, očkovih punčk, popenjenih moških, ki ne dobijo prave ženske, čisto podivjane ženske, ki bi že končno hotele pravega moškega! Na bolj subtilni ravni, pa veliko osamljenih in nezadovoljnih ljudi, ki znotraj njih vsa radost življenja počasi umira.

Vendar, kaj je pravi moški in kaj je prava ženska današnjega časa, kaj je prava ljubezen?

Običajno se vezi, ki nastanejo v odnosu ne reže, saj ostanejo rane, ki jih včasih nikoli ne zacelimo, zato je potrebno vezi samo ločiti. Nežneje, ko to naredimo, manj bo ostalo travme in nezadovoljstva. Hitreje bomo odnos spustili, pozdravili svoja čustva in krenili v bolj osrečujoč odnos. Za kaj takega, pa se je potrebno iskreno, brez dlake na jeziku in s sočutjem v srcu pogovoriti. Ne kar oditi, pobegniti in povedati samo polovico vzrokov za razpad. Ko poveš, se pogovoriš, s tem zavestno ugotoviš, kaj je bilo narobe in samo tako lahko v naslednjem odnosu ozdraviš. Lahko pa s tem ozdraviš tudi obstoječi odnos, nikoli se ne ve.

Popkovnica je vez s katero so otroci vezani na starše do svojega 21 leta. Tu je samo z določenim namenom - pomagati otroku, da postopoma stopi v svet odraslih. Zato je potrebno to navezanost starši – otrok prerezati. Vendar z zavedanjem, kot so to počela »primitivna« ljudstva s svojimi rituali za katera se je jasno vedelo čemu služijo.

Takrat je skrajni čas, da otroka odstavite in pošljete v svet! Pustite mu svobodo, da ga razišče sam, da se sam uči na svojih napakah. Da začuti sebe, da zaupa sebi!

Običajno pa se te vezi iz ene ali druge strani podaljšujejo. Včasih bi otroci sicer bili samostojni, vendar na način, da bi prevzeli samo bonitete in nikakor ne odgovornosti. Nekateri starši ne spustijo otrok, zaradi nedoraslosti in posesivnost. Starši dostikrat zaradi nezadovoljstva s partnerjem vso ljubezen prenesejo na otroke. Običajno mati na sina in oče na hči. Na drugi strani  lahko partner postane ljubosumen na lastnega otroka in ga začne odklanjati. Lahko se zgodi tudi rivalstvo med partnerjema, saj oba tekmujeta za naklonjenost otoka in otrok se nauči spretnosti manipulacije. 

S tem, ko starša ostajata skupaj "zaradi otroka" (o tem, da je to izgovor, kdaj drugič), otroku podata napačen vzgled in pojmovanje partnerstva. Otroci prvi začutijo, da se starša ne ljubita. S tem dobijo napačno sliko, kaj naj bi partnerstvo in ljubezen bila. In ko otrok začuti, da se bliža ločitev, se ustraši konkurence – nastane rivalstvo, kajti drugi starš jim nikoli ni predstavljal grožnjo. Potencialni novi partner, pa jim utegne vzeti vso ljubezen, pozornost in naklonjenost starša, kakršne so vajeni. Saj so z vzgledom dobili napačno pojmovanje partnerstva in ljubezni. Na nezavednem ne znajo ločiti ljubezen kakršno naj bi jo čutili do starša in ljubezen kakršno naj bi jo čutili do partnerja, saj v domačem okolju niso občutili razlike. Starši, ki ostajajo v zakonu brez ljubezni, pa nikoli ne spoznajo, kaj ljubezen je in te izkušnje ne morejo predati svojemu otroku.

Posledično otroci pridobijo lastnosti in zahteve partnerja. Kasneje imajo v partnerskih odnosih probleme s spolnostjo, predajo, čustvovanjem, odgovornostjo… in še marsičem. Vse to se prenese na vsa področja njihovega življenja. Moški ostanejo mamini sinkoti in hčere očkove punčke in so tako na »grbi« svojih staršev do konca življenja. Nezmožni samostojnega, odgovornega, ljubezni polnega življenja. 

So pa tudi vezi, ki se pretrgajo prezgodaj iz ene ali druge strani. Ko otroci že zelo zgodaj prerežejo popkovnico sami, ker ponavadi ugotovijo, da njihovi starši tega niso zmožni, pri starših nastane dolgoletna zamera. Starši otrok ne pohvalijo, ne spodbujajo pri njihovi odcepitvi. Ovirajo jih, zavirajo in jim ne nudijo ljubezni, ki jo vseeno otroci potrebujejo in kot starši naj bi jo jim nudili. Ko starši grobo zapustijo otroka, nosi posledice celo življenje. In eni in drugi se čutijo zavrnjeni, necenjeni, neljubljeni. Ne naučijo se zdrave predaje ljubezni. Zapuščeni otroci sovražijo, ne spoštujejo družinskih vrednot in so jezni na cel svet. Vsi delujejo naprej z enako energijo, kot jo prejemajo. 

Tako hčere iščejo vedno starejše moške, saj na podzavestni ravni s tem kaznujejo očeta. Oče pa takšne hčere ne objeme in ji v smehu razloži, da po očetovski objem naj pride le k njemu, za ljubezen in partnerstvo, pa naj si najde partnerja svojih let, ki ji lahko nudi isti ritem življenja. Mlajši moški iščejo starejše ženske, da bodo naprej skrbele za njih, kot njihova najbrž preveč posesivna mamica. Starejši moški vedno mlajše ženske, saj jim to posledično kaže, da morajo prerezati vez z hčerko. Razlogov je veliko, pri vsakem posamezniku  drugačni. 

Nekaj primerov :

• Ženska 50 let spozna moškega, že dolgo časa vdovca, samotarja, med njima raste naklonjenost. Njegova 40 letna hči, nezaposlena, živeča pri očetu, odvisna od njega začuti grožnjo in na vse načine skuša preprečiti, da bi veza zacvetela.

• Nezadovoljna mati ne dobi ljubezni, ki jo potrebuje od partnerja.Tako prenese vso ljubezen na sina in nikoli ne poskrbi, da bi ga spustila v svet. Lika, pere in skrbi zanj do njegovih poznih 40 let.

• Oče nezadovoljen s svojo partnerko vso ljubezen prenese na hči, ki ga ovija okoli prsta, saj on znotraj sebe čuti veliko praznino pomanjkanja ljubezni. Hči ne sprejme nove potencialne partnerke in na energetski ravni tekmuje z njo. Fizično se to odraža, da ga kar na enkrat nujno potrebuje in ne more brez njega. Posledično se boji nove veze tudi oče in pobegne.

• Otrok se odklopi sam, že zelo zgodaj, veliko pred 21 letom. Saj ugotovi, da starši niso zmožni pretrgati vezi. Straši mu še dolga desetletja zamerijo in ga na takšen in drugačen način prikrajšajo za veliko stvari in ga s tem vedno znova kaznujejo za takšno predrznost. 

• Otrok ve, da se mora odcepiti, ampak bi pa še vedno sprejemal samo bonitete, odgovornosti nobene. V stilu - kupi mi stanovanje, plačuj mi stroške, jaz bom pa samostojen.

• Mati ni opravila svoje naloge, ni odstavila sina. Kot odrasel moški ima probleme v partnerskem odnosu, posledično ne zna odklopiti hčerke, ker ga nihče ni naučil, da se to dela in da je to tako prav.

Lahko bi pisala še dolgo, ampak pri vsakem je kaj drugega, kompleksnega. Preberite kakšno psihoanalizo, Freuda, psihologijo odnosov, Ojdipov in Elektrin kompleks, faze psihoseksualnega razvoja, projekcije.... mogoče kje med vrsticami najdete odgovore zase.

Zmešnjava je pri odnosih nepopisna. 

Naši starši so imeli odnose, kakršne so se naučili od svojih staršev, jih malo popravili, po svojih najboljših močeh. Mi imamo odnose, kakršne smo imeli za zgled doma. Naši otroci se obnašajo, kot smo mi ozaveščeni, da prepoznamo kaj počnemo našim otrokom. Potem pa so tukaj še travme prve zaljubljenosti, nesprejete ljubezni, zlorabe takšne in drugačne, nezvestoba, prve partnerske izkušnje…

Vsak od doma prinese nekaj svojega v odnos, vsak je še pridelal kakšno travmo 2,3,4….razočaranja iz prejšnjih odnosov. In če se resnično, krvavo poglobiš v te trenutke in situacije, odnos staršev, mogoče najdeš, kaj te ovira v partnerstvu. In mogoče tam nekje do petdesetega leta najdeš, kje ponavljaš destruktiven vzorec, se ga rešiš, počistiš in sam v svoji votlini, srečen živiš, do konca svojih dni. :) Ma se hecam :) hahaha. Vendar to bi v vsej te zmešnjavi najraje naredili.

Lahko pa se odločiš, da si želiš prave ljubezni, da hočeš biti zaljubljen, želiš strastno slediti življenju, korak za korakom in hočeš ugotoviti, zakaj se ti to vedno za las izmakne. 

Edino kar moraš narediti je, da se odločiš za objem – ko objameš in dovoliš objem, se vse začne mehčati, topiti in ven prav počasi pokuka ljubezen, tista prava – med staršem in otrokom. Zamere in razočaranja se raztopijo! Ostane samo sprejemanje in ljubezen. Vendar to ne pride čez noč! Na koncu pa se izplača, saj ozdraviš sebe in s tem v življenje pride nekdo, ki te ljubi in ti mu to ljubezen lahko vračaš. Nehaš bežati!

Greš nasproti ljubezni, se predaš, spoštuješ, zaljubiš. Enkrat ti sigurno uspe, če to želiš in si potrpežljiv s seboj, kajti za ljubezen ni nikoli prepozno in za ljubezen se je vredno potruditi. Zamižiš, skočiš in se prepustiš, tako vedno izveš kaj novega o sebi. 
Ozavestiš - se spremeniš - deluješ - greš naprej! 
Z naslednjim, ti mogoče uspe, mogoče celo z istim! Važno je, da najdeš takšnega, ki se vrti skozi življenje v tvojem ritmu in ima podobna pričakovanja. Kajti pričakovanja so vedno tukaj, vendar morajo biti realna! Brez pričakovanj in želja bi bil tale naš planet pasiven in vse na njem bi umrlo.

Kakšna zmeda :) no ja, kjer je volja je moč – jo že rešimo, saj smo v letu odnosov.

Vi pa le preverite vaše popkovnice, za koga se še držijo in koga še ne spustijo :)

Srčni pozdrav od bodičke Andreje

ANDREJINI SRČKI IN BODICE No5

SADNA KUPA IN ODNOSI

Ljudje še vedno sklepajo odnose na bazi spolne privlačnosti. Če pa pogledamo je spolnost povezana izključno z nagonom po preživetju vrste in nima posledično z odnosom - predvsem s harmoničnim odnosom popolnoma nič. V današnjem svetu je seks precenjen, kajti na seksu odnosa ne moreš graditi, enostavno ne zdrži. Saj je spolnost  vse nekaj drugega kot seks. Mora pa biti, vendar takšen poln ljubezni, saj odnosu brez spolnosti ne moremo reči partnerski odnos, to je potem nekaj drugega. Nekje sem prebrala, da spolnost brez prisotnosti ljubezni privlači temo. Bo kar držalo.

Takšnale pa je moja teorija, nekaterim se bo zdela posrečena, nekaterim malo manj. :)

Predstavljajmo si, da je odnos sadna kupa. Sama ravno nisem oboževalka sadnih kup, pa vendar. Sadna kupa je zelo delikatna sladica. Vedno je potrebno poskrbeti, da je sadje sveže, sočno, da ima zadosti "žmohta", da je v njem bogastvo raznolikega sadja...potem sledi smetana, sveža, polna, čvrsta. Ne instant umetna, ampak tista stara smetana, ki jo danes težko dobiš, ki ima okus in čvrstost, takšnih skoraj ne delajo več. Vendar, če se potrudiš jo še najdeš. No in na vrhu te sočne, slastne, čvrste in "žmohtne" sadne kupe je rdeča slastna češnjica :) mmmhhh njami njami... Čeprav jih ne obožujem, ampak takšnole bi pa z užitkom zmazala :)

Se sprašujete, kaj ima to z odnosi - vse :) 

Sočno, raznoliko, bogato sadje je odnos, neko razmerje, ki se počasi gradi, vedno dograjuje, vedno spreminja. V katerem je prisotno spoštovanje, ljubezen, mir, sočutje, toplina, razumevanje, nežnost in predvsem tudi prisotnost. V tak odnos je potrebno vedno vlagati svoj trud. 

Smetana na vrhu zagotavlja varnost, oporo in zaščito. Da so vse nežne stvari nekega partnerstva skrite pred radovednimi pogledi drugih. V takšen odnos ne more vstopiti noben zunanji faktor, nobena ljubica, ljubimec, ne oblastne mame in očetje, žlahta, prijatelji... ker je odnos trden in poln ljubezni, ker je v odnosu popolnoma vse, da sta oba zadovoljna - ker se oba trudita. 

Slastna rdeča češnjica pa je spolnost - seks, ki je tu, ki greje in raste z odnosom in tudi, ko ga v odnosu ni več tako veliko in ni več tako pogost, kot na začetku, je tukaj še vse kaj drugega. Kajti roko na srce, to je pač dejstvo, ki drži. Vendar če so temelji tega odnosa trdni, zgrajeni na ljubezni in spoštovanju, takšen seks drži, traja, ne pozabiš ga čez pet minut. In ko čez dva dni, teden... ležiš zraven partnerja, preutrujen od delavnega dne, da bi seksal, sta oba zadovoljna, saj vaju greje spomin na tisti lepi spolni odnos, poln nežnosti in strasti. Vesela sta, da imata drug drugega, se stisneta v objem in si povesta, da se imata rada, ter sladko zaspita. Tak odnos zdrži marsikaj saj je grajen na medsebojni ljubezni, spoštovanju in podpori.

Na drugi strani, pa imamo sadne kupe :) ups, odnose zgrajene na popolnoma napačnih temeljih. To pa so lahko strah pred samoto, osamljenost, zdolgočasenost, finančno blagostanje....tukaj se najde en kup popolnoma napačnih vzgibov za partnerstvo.

Saj ste že jedli sadno kupo v kateri so bila dve vrsti sadja, suha in s staro smetano, na vrhu pa ne sledu o kakšni češnjici :) Potem imaš pa takšne, v katerih je sadje že malo gnilo, staro in da ga zakamuflirajo, na vrhu postavijo več rdečih češnjic, ki ti zmedejo um. :) Pa to ne zdrži, če v odnosu ni stalnega truda, da je odnos harmoničen, zadovoljiv, če ni temeljev, spolnost izgubi na teži in s tem ugotoviš, da odnosa nikdar sploh ni bilo. In veste kaj je še potrebno, 100% zvestoba in iskrenost, najprej do sebe in nato do drugega.

Če iščete seks, potem to vzemite kot seks in ga ne spreminjajte v nekaj kar ni. Če pa iščete partnerja, ki vas bo ljubil in spoštoval potem najprej spoznajte človeka, ga ocenite, poglejte v njegove globine, začutite ga, določite meje, odstranite iluzijo, pogovarjajte se kaj pomeni odnos enemu in kaj drugemu. Sprejmite ga takšnega kot je, če vas ima rad, bo odnos raziskoval in živel z vami, če ne je bolje da gre.... saj pride drugi :) vedno :) verjemite. Mogoče kdaj dolgo ne bo drugega, pa nič hudega, včasih pač rabimo najprej spoznati in vzljubiti sebe, da lahko pride v naše življenje nekdo, ki nas bo ljubil, spoštoval in sprejel takšne kot smo in seveda obratno. Vendar najprej storite to sami s seboj. 

Pošljite si zjutraj poljub v ogledalo, nasmehnite se, objemite se in si recite, da se imate radi z vsem svojim bitjem. Če imate partnerja :) zaljubite se vanj na novo.

Srčni pozdrav od bodičke Andreje

ANDREJINI SRČKI IN BODICE No4

ILUZIJA ODNOSOV IN NAVEZAV SE DOKONČNO RAZBLINJA

Letos je primeren čas za poglabljanje in reševanje odnosov vseh vrst, partnerskih, družinskih, poslovnih...

Vse, kar je bilo do sedaj skrito, prihaja na dan. ILUZIJA SE RAZBLINJA in to z vsakim dnem bolj temeljito in jasno.

Še vedno nočemo videti sebe in svojih bližnjih v pravi luči, še vedno jih opravičujemo, ali pa jih še vedno hočemo spremeniti, ker mislimo, da bi jim bilo tako bolje. Še vedno bi si zatiskali oči pred resnico, pa nas to zatiskanje oči pelje v pomanjkanje energije, bolezen....in še kaj... skratka pomanjkanje obilja na vseh ravneh.
Znotraj nas nekaj tišči, žuli, pa včasih ne povemo čiste resnice, saj nočemo prizadeti svojih bližnjih, ki jih imamo radi. In tako kar trpimo - zakaj pravim trpimo - ker je čas, ko se iluzije razblinjajo zelo intenziven in tako nas čisto na globalni ravni sili, da povemo tisto, kar nam ni prav, tisto kar nas tišči - tam nekje v grlu praska in srbi :). 

Radi bi spremenili naše starše, otroke, partnerje... pa ne gre - lahko rečeš, opazuješ, mogoče kaj predlagaš - če na drugi strani ni pravega odziva se je treba sprijazniti, da takšni pač so in se ne želijo spremeniti po vaši podobi :) SPREJMITE JIH, SAJ S TEM SPREMENITE SEBE IN OLAJŠAJTE ŽIVLJENJE SEBI 
Včasih pa vam s tem pokažejo, kje se vi težko spreminjate.

Seveda je prvenstveni tisti odnos, ki ga je potrebno najprej rešiti - odnos do sebe.

Nato sledijo odnosi... recimo odnos s partnerjem. Ta posledično zahteva, da najprej rešimo - hčere odnos do očeta in sinovi odnos do svojih mater. In tako naprej.... pridejo na vrsto otroci, prijatelji, sodelavci, šefi...
NA KONCU VEDNO PRIDEMO DO SEBE :) in to je tista zmaga, ki je najbolj sladka.

RESNICA, TAKŠNA ALI DRUGAČNA PRIHAJA NA DAN IN MI VSI ENOSTAVNO ČUTIMO, DA JO MORAMO IZREČI.

In globoko v sebi čutimo, da je potrebno pogledati sebe, partnerja, otroke, starše, sestre... v bistvo, v pravo srž svojega in tujega bitja. Jih pustiti na njihovi poti, kakršna koli je, ter se posvetiti svoji poti.

Pa tudi tu ne vemo več kje smo, smo nekako zgubljeni. Ne najdemo se prav te dni.

Kako le naj se najdemo, če se približujemo k preskoku evolucije, k slavnem 12 12 2012, ki pa pač ni nič drugega kot preskok zavesti, evolucija razvoja planeta in njegovih prebivalcev, razbijanje iluzij, čiščenje preteklosti in z vsem tem se bo dvignila zavest za novo dobo. 

Staro res nočemo več, novo pa nekako nerodno še ne znamo predvsem pa si včasih ne upamo....

Leto ni primerno, da kar na hitro zbežimo iz kakšnega odnosa, pa naj bo to poslovni, družinski, partnerski... kot propagirajo nekateri, čeprav nas včasih že pošteno srbijo podplati. Ga pa seveda končamo, če nas ne podpira. Seveda pa je treba vzeti v obzir, da ste se z nekaterimi zaobljubili, da boste z njimi v dobrem in slabem... to so naši starši, sestre, bratje, partnerji in otroci. Z njimi je potrebno razrešiti vsa morebitna nesoglasja, saj bomo tako lažje živeli vsi. In leto je nadvse primerno, saj nas pri tem podpira.

V službi dobro pretehtajte možnosti in poiščite, kaj je najboljše za vas. Včasih je najbolje ukrepati hitro, včasih pa zelo po tehtnem premisleku sprejeti odločitev. Je pa tukaj kaveljček, ki se mu pravi vsesplošna zmeda kolektivne zavesti, kaos, nezadovoljstvo, dramatiziranje... ki nam včasih zamegli pravo odločitev, zato previdno, da nam ne bo kasneje žal. Resnično si poglejte v srce. Naprej po svoji poti stopajte premišljeno, počasi, pa vendar odločno in strastno.

V družinskem krogu si poglejte v oči, si obljubite, da boste v tem letu - letu odnosov, letu družine - poizkusili prav vse, da popravite, izboljšate, na novo začnete odnose in si obljubite, da jih boste po najboljših močeh rešili.

Bogatejši boste za toliko spoznanj o sebi, kaj hočete, kaj ste, kako delujete in kakšno življenje si želite.

Pogoj za to pa je :

• da se vedno o vsem odkrito pogovorite, brez zamolčanih resnic in čustev
• da se pogovarjate veliko, na način, ki ne prizadene drugega
• da ste resnično iskreni, najprej s seboj
• da poslušate in tudi slišite, kaj vam govorijo drugi
• da si vzamete prepotrebni mir in osamo, da si pridete na jasno, kaj vas dejansko muči in gloda
• da sprejmete odgovornost za svoje življenje, ter po svojih najboljših močeh pomagate svojim bližnjim

Srčni pozdrav od bodičke Andreje

ANDREJINI SRČKI IN BODICE No3

ODNOSI IN KOLEKTIVNA ZAVEST

Tokrat pišem o srčkih :) za srčke. Trenutno je veliko zmedenih ljudi, parov, na novo zaljubljenih, samskih, dolgoletnih zakoncev....ki se soočajo s problemi v partnerstvu ali v iskanju tiste duše, ki bi nas podpirala, razumela in ljubila, ter spoštovala takšne, kot smo. 

Pa so časi zelo naporni, ne vemo ne kam in še manj kako naprej. Nekaj pa vemo zagotovo, da tako ne gre več. Želimo si kvalitetnih, posebnih odnosov, ki nas podpirajo.

In ne samo, da imamo probleme sami s seboj, s partnerji, starši, sodelavci, šefi... predvsem zelo veliko vlečemo iz kolektivnega nezavednega... in tukaj se dogaja marsikaj. Samo poglejte politiko, katastrofe, poplave, ločitve, razkritja, goljufije...
Čistimo preteklost in dvigujemo zavest - NOVO ZAVEST ZA NOVO DOBO. 

Vse slabo iz okolice, medijev, kolektivne vlečemo nase, če smo izredno občutljivi in senzitivni, še toliko bolj.
Odklopite se od kolektivnega nezavednega in se posvetite sebi. Vi ste vedno najvažnejši. Kajti šele, ko sami veste, kaj hočete, lahko pomagate drugim. 
Najboljša pomoč trenutno je, da dvignemo svojo zavest, etičnost, sočutje, ljubezen in pomagamo z zgledom.

Moj nasvet :

• Vedno, ko vas zgrabi jeza, malodušje, depresija, nerazumljivi strahovi, ljubosumje... skratka karkoli. SE NAJPREJ VPRAŠAJTE ALI JE TO MOJE? In če ni samo spustite, v nedogled si ponavljajte KAR NI MOJE NAJ GRE....
• In če jeza ali karkoli drugega je vaša, jo raziščite, pogovorite se s kom o svoji situaciji, lažje vam bo. Opustite krivdo, strahove, zamere, sodbo.... delujte iz sočutja in razumevanja drugačnosti in drugih.
• Distancirajte se od negativnih, slabih energij, ljudi, situacij, skušnjav...
• Naredite okoli sebe zaščitni kokonček ljubezni in notranje svetlobe in se vsak dan zahvalite s hvaležnostjo v srcu za vse kar imate.
• Vedno najprej premislite, nato spregovorite, kajti izrečeno besedo težko vzameš nazaj.
• Ugasnite televizor in si raje vzemite čas zase, soljudi, živali, naravo.
• Veliko se pogovarjajte, tako se boste naučili izraziti svoja najgloblja čustva. In prišel je čas, da jih povemo.
• Velikokrat recite svojim najdražjim, da jih imate radi.

Tega je toliko in lahko bi pisala v nedogled.
Pa vam sporočam, da samo zdržite, ne odločajte se prehitro, počakajte svoj notranji glas, kaj vam pravi.

SPOŠTUJTE SE, POGOVARJAJTE SE, PUSTITE PRETEKLOST IN ZAČNITE ZNOVA.

SAMO TAKO NAM USPE, DA SKUPAJ NAJDEMO NOVO POT V BOLJŠI JUTRI.

Srčni pozdrav od bodičke Andreje

ANDREJINI SRČKI IN BODICE No2

KAJ VESTE, DA JE BIL V SOBOTO 18.9.2010 DAN GLUHIH? - ČISTA IRONIJA.

Sedim na kavču, po Sloveniji pustošijo poplave. Slovenci očitno čistimo čustva, odvezujemo se od navezanosti do materialnega, učimo urejenosti in povezanosti v skladu z naravo, učimo se složnosti, medsebojne pomoči in podpore.
Voda ima mogočno in izjemno moč čiščenja, očitno nas je prisilila v to, za kar sami očitno nismo zmožni.

Moj sin, prostovoljni gasilec je tako rekoč noč in dan v akciji. Pa pri vseh teh neurejenih gradnjah, kanalih, odtokih, slabi drenaži so gasilci brez moči. S tem, da ljudje pozabijo, da jih nihče ne plačuje za njihov trud in pomoč. Nekateri stopijo složno skupaj, si pomagajo in rešijo situacijo po svojih najboljših močeh, še preden pridejo gasilci. Pretežno so to prizemljeni, preprosti ljudje, ki stvari rešujejo sproti. Fina gospoda, ki samo čaka, kje jim bo kaj padlo, pa gasilce neprijazno sprejme in besede dobrodošlice so: " kje pa hodite toliko časa ". 

Do sestre ne pridem, ne peš, ne z avtom, da bi ji pomagala. Ko končno pridem, ji v hišo pronica podtalnica polna fekalij in lahko samo nemočno opazuješ. Do nečaka v Viških blokih, ki je ujet v stanovanju pa sploh ne morem, ker nimam čolna.

Pa sem za trenutek obsedela v tišini svojega doma. V sebi čutim mir, kot da se me ves ta kaos zunaj sploh ne dotakne. Občutim mir in pripravljenost, da sprejmem vse, kar pač prinese. Z Reikijem sem zaščitila našo parcelco. Čukorejčki na vseh 8 vogalih in še na vse strani, ter spodaj in zgoraj. In zaprosila sem vodo naj odteče čim prej v zemljo in nam ne naredi prevelike škode. Izgleda, da je pomagalo. Tako začuda nismo imeli vode niti v kleti, ki je nekaj nižja od ostalih delov hiše, čeprav smo praktično v jarku med hišami in obvoznico, ki so vsaj meter višje od nas.  

Je pa tudi res, da smo upoštevali vsako znamenje, ki nam ga je nakazala narava in naša hiša. 

Leta nazaj je ob večjem deževju v spodnjo kopalnico pritekla greznica. Smo odkopali, ugotovili, da ni dovolj naklona in popravili. V pritličnem stanovanju, je nekega deževnega dne pritekla v vogal dnevne sobe voda. Popravili, rešili in naredili boljšo drenažo okoli hiše. Dva krat smo imeli okoli hiše bazenček poln vode, poklicali mojstre in očistili kanale. Kurilnica v vodi, zopet poklicali mojstre in očistili kanal še tam.

Ljudje ne poslušamo narave in tako se lahko zgodi, da nas lepega dne odplakne.

Vsi skupaj se moramo malo zamisliti in stopiti složno skupaj, da OHRANIMO SEBE, kajti planeta ni potrebno reševat, saj se bo rešil sam - ODPLAKNIL NAS BO, KOT KUP NEPOTREBNE ŠARE.

Srčni pozdrav od bodičke Andreje

ANDREJINI SRČKI IN BODICE No1

V današnjem času, smo ljudje navajeni, da vse hočemo takoj. Pa vedno to le ni najboljša pot za dosego kvalitetnega in učinkovitega cilja.

Pri partnerskih odnosih smo absolutno prehitri. Nihče ne ceni romantike, dvorjenja, sladkih trenutkov počasnega spoznavanja. Vsi bi vse takoj, pa na koncu nezadovoljni ugotovimo, da tisto ni dobro in hitimo, kaj hitimo, drvimo naprej. In krog se ponovi...lahko ga ponavljate do konca svojih dni. 
Pa srečno na tej poti :)

Lahko pa se nekega sončnega jutra zares, prav zares zbudite. Se obrnete k partnerju, ga ljubeče in temeljito pogledate in si priznate, da ste ravno tako zblojeni in zafrknjeni kot on, ter če ne bosta nastopila složno in z ljubeznijo v srcu, lahko tavata zagrenjena, obsojajoča in nezadovoljna v temi do konca svojih dni.

Duhovnost je druga panoga, ki ponuja instant pripravljeno mineštro.  

Odpiranje tretjega očesa, obilje, manifestacija, priklic duše dvojčice...Vse prevečkrat pa proda meglo in prazen nič. Zraven pa lahko pokasiraš še en kup strahov, vzorcev, prepričanj in še marsičesa svojih tako imenovanih učiteljev. Nekateri ti zraven navržejo še kakšen ne ravno prijeten urok ali pa lepo zakodirajo svoje storitve tako, da se vedno nebogljeni vračate k njim. Nekaj pa je takšnih, ki kradejo tvoje ideje, da potem na njih služijo. O sektah, ki brezplačno ponujajo marsikaj niti ne bom govorila, ker verjemite mi, na koncu te oberejo do nacga.

Moj nasvet.

V duhovnost in partnerske odnose stopajte s počasnimi  koraki. Naredite trdne temelje tistemu, kar gradite. Poslušajte svoj notranji glas, kaj vam govori. Utišajte svoj um, najdite mir v srcu in prisluhnite nežnemu glasu znotraj vas. Če ga boste dovolj dolgo poslušali in upoštevali, bo vedno glasnejši in vaša pot bo vedno lahkotnejša. Tako si lahko prihranite marsikatiro težko situacijo, ki ji niste kos, ker enostavno nimate dovolj znanja, zaupanja in vere vase.

Srčni pozdrav od bodičke Andreje

NAMEN MOJEGA PISANJA

Moj prvotni namen je pisati tisto, kar že dolgo je v meni in hoče na plano. Da zapišem moja opažanja iz svoje okolice in vse tisto kar se me dotakne in mi leži na duši.
 
Hkrati s svojimi zgodbami pomagati ljudem, da v sebi najdejo lastno vrednost in lastno notranjo svetlobo, ki je znotraj vsakega posameznika. In posledično bo  vsaka mala lučka, ki se prižge vplivala na celoto, da zasijemo z vsem žarom.

Delovati v skladu z energijo harmonije in ravnovesja.
 

POT SRCA IN LJUBEZNI.